Zeleni zabojček brez imena

    Čeprav sem o tem že pisal dve leti nazaj, me še ni minilo.
    Zakaj je tako težko razumeti, da ljudje delamo posel z ljudmi, ne podjetji?
    Zakaj je tako težko razumeti, da so nas podjetja že tolikokrat nategnila (predvsem “zelena” in “zdrava”), da potrebujemo osebo na drugi strani? Osebo, za katero se odločimo ali je vredna našega poslovnega zaupanja, da lahko posledično to zaupanje prenesemo na podjetje?

    Doma smo naleteli na super idejo, da ti nekdo pripelje na dom zaboj zdravega domačega sadja in zelenjave. Zeleni zabojček.
    Njihov cilj je, da nam ni treba razmišljati, ali smo kupili zdravo in domače ali dvakrat zmrznjeno in odtaljeno ter brez molekule vitaminov.
    A komu naj zaupamo? Na njihovi strani ni niti enega imena in priimka, kateremu naj zaupamo. Še huje. Zaboj nam pripeljejo NA DOM! In mi ne vemo, komu smo dali podatke!?
    Razumem, naslov ni neka velika skrivnost. A vendarle. Je tako težko na spletno stran dati svoje ime in priimek? Pa saj ste ja ponosni na svojo idejo in posel!

    TEDxMaribor popolnoma razprodan

    Domače, stari novi trend

    Coca Cola Online Social Media Principles

    Božiček iz Leclerca

    Bom volil Jankovića?

    Oglas za Cheddar sir

    Retro računalnik - Philco PC

    Sports Illustrated drugače

    Twitter po faksu

    Stran naprej →
    Copyright © 2007 Ideja • Linear WordPress Theme • Powered by WordPress