“Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri.”
Znameniti stavek, ki se nahaja v skoraj vsaki brošuri, spletni strani in v ostalih marketinških materialih je celo pogostejši od farmacevtskega “O morebitnih stranskih učinkih se prosim posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom” ali borznega “Pretekli donosi niso garancija za prihodnje”.
Vse te, z zakonom zapovedane izjave, so kot nekakšna spovednica. Če grešiš, napiši Stavek in oproščeno ti bo.
Danes iščem ideje za naslednjo kampanjo:
Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri znanega proizvajalca pijač. Nagradna igra je zbiranje zamaškov. Kaj lahko storim? Zbrati moram 5 različnih zamaškov. Ne želim jih kupiti. V gostilni ti jih ne dajo, ker jih sami zbirajo. Kaj mi torej preostane?
- Lahko hodim od vrat do vrat in prosim za njih.
- Lahko izdelam lastne zamaške, saj ponavadi nikjer ne piše, da morajo biti originalni.
- Lahko grem v trgovino in jih enostavno odvijem iz steklenic. To je kaznivo, ali?
- Lahko pišem v firmo, ki proizvaja zamaške in jih prosim, da mi jih pošljejo.
- Lahko zbiram druge zamaške, katere sem uporabljal na teh pijačah, kajti nikjer ne piše, da se zbirajo samo zamaški, ki so bili na steklenici v času nakupa.
- Lansiram lastno kampanjo za iste zamaške in sicer dam prvemu, ki mi jih pošlje, 3x vrednost originalne nagrade. Verjetno bi jih poslalo več kot trije, torej bi bili vsi nad tri profit.
- Lahko jim zagrozim s tožbo zaradi zavajanja in me potolažijo z nagrado (yap, right).
- …
Kakšna druga ideja?
Comments
6 Responses to ““Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri.””
Leave a Reply
Ne razumem prav dobro, kaj je tvoj izhodiščni problem. Rabiš zamaške ali rabiš idejo, kako smiselno rešiti nujnost neobveznega nakupa? :)
Ko smo mi to delali, smo v zelo drobni tisk, za katerega se je sicer PRESENETLJIVO izkazalo, da ga bere ogromno ljudi, dali možnost, da si na naši strani poiščejo letak, ga natisnejo, izpolnijo in prinesejo k nam, pa dobijo 1 “zamašek”. Tako smo vsaj ime + priimek + dovolim, da me matrate s pošto ceglc dobili.
ja, jaz imam tudi podobn problem.
pijaca se mi ne dopade, in ne vem zakaj bi jo sla samo zaradi tistih 5€ kupit. na koncu bi ostala z eno vstopnico za kino in 4.5l blyakh pijace :P (in ne, ne poznam nikogar, ki se mu ta pijaca dopade. na zalost.)
torej, opcija 3 je kazniva ali ne? (seveda, ce me dobijo, hehe)
Tjaša, ne rabim zamaškov :)
Gre samo za vprašanje smiselnosti omejevanja na neobveznost nakupa.
Ana, javi, koliko si jih odvila, preden so te opazili :)
Poglej, Kamenko, to je zame še najmanjši nesmisel, saj praktično varuje potrošnika prek logiko kapitala.
Večji nesmisel so EU “farmacevtski” predpisi, zaradi katerih je popolnoma brezveze v EU kupovati vitaminske nadomestke, ker za veliko denarja dobiš zelo malo robe. In zato pač kupujemo v ZDA in če je sreča niti carine ne plačamo. Seveda so vitamini cela pi******, človek se lahko smrtno ponesreči, če stopi na kakšnega.
Anyhoo, še ena poanta, ki pa mi gre na živce pri potrošnikih – tokrat kot uslužbenki kapitala: ljudje se prepogosto spozabimo v tem, da je zapravljanje zgolj možnost, ne pa absolutna pravica. Tako je tudi pri nagradnih igrah: po eni strani razumem, zakaj morajo imeti take omejitve, po drugi strani pa – zakaj bi pa moral biti VSAKDO upravičen do nagrade? Jaz bi tudi potem, da mi nekdo mesečno nakazuje honorar samo zato, ker sem.
tudi sam mislim, da naj bo upravičen do nagrade pač tisti, ki nekaj prispeva, ali z nakupom, svojimi podatki,… Zato se mi zdijo takšne zakonske zahteve neprimerne.
Tjaša, vitamini?