Srajca prišla. Kaj za vraga…
Coles, Luxury Shirtmakers since 1878, je dostavil srajce.
Ni kaj, srajce so super kvalitetne. Se vidi po fotki. In drage. Itak, da sem jih sprobal takoj, ko sem imel možnost.
Šok sem doživel, ko sem vtaknil roko v rokav. Naročil sem si srajco za manšetne gumbe. Z dvojnim robom.
?%#!!!?”&#!
Manšet nisem vajen, pa nisem (priznam) vedel, kako se stvari streže. Dejstvo, da se konec prepogne, mi je serviral Erich. Hvala ti kot bratu.
Vendarle… če me vidite hoditi po ulici, oblečenega v belo srajco in z rokami globoko v žepu, je stvar jasna. Nisem našel lepih manšet.
Comments
7 Responses to “Srajca prišla. Kaj za vraga…”
Leave a Reply
Dokler nisem prebrala tvojega prvega zapisa o srajcah nekaj dni nazaj, sem že skoraj pozabila, da manšete sploh še obstajajo. Zelo dolgo že nisem videla nobene. Moj oče jih je uporabljal, spomnim se, da je skoraj vsako jutro iskal pare :- )
No, fino, bo imela tvoja najljubša fajn idejo za novoletno darilo :- )
Največji luksuz pri srajci so ravno manšete. :) Boš že našel kaj… in če si toliko zapravil za srajco, ne šparat na manšetah.
Si me že tak zrajcal s temi srajcami, da me mika, da bi si še jes kako tako nabavil… :))
@Karmen: tega se bojim. Manšetk za darilo. To je celo korak dlje od kravat. In potem bom do konca življenja sprejemal igle, kravate, manšete,…
@silvestre: nosiš manšete?
Zelo lepe srajce. Koliko €? Da znam primerjat s ponudbo v Italiji…
@Mare: 93€ z dostavo vred.
Damn! Veliko ceneje, kot sem pričakoval.
Rahlo pozen odgovor ampak vseeno – ja. Ene so očetove (imitacija zlata, lepe), ene srebrne (čist simpl ko pasulj) ter bratove, ki so pa iz blaga (tak klopčič tkanine na vsaki strani, res posrečene). In to je to. Ponavadi mi uspe skombinirat karkoli le s temi. :)