Kdo bo ustavil radijski junk-food?
Spremljam radijsko sceno zadnjih 17 let in lahko sklepam, da radio počasi ubija klasični rock. Mislim na stare dobre Gunse, Hendrixa, Lede…
Na primer spikerji na radiu.
Najprej so začeli govoriti čez uvod vsakega komada, kjer vokal ni pričel takoj s petjem. In govorili so do vokala. Potem so začeli govoriti čez zaključno solažo, takoj, ko se je vokal nehal. Kot, da se jim mudi povedati oz. zavrtet reklame. Da pa se ne bi mučili z vsem tem balastom na začetku in koncu komada so začeli vrteti Radio edit komade, ki so že sami po sebi amputirana verzija. Praktično skoraj prične tam, kjer prične vokal in konča tam, kjer se vokal neha.
Pri takšnih pravilih igre zgoraj omenjeni in stotine drugih klasikov izpadejo v predkvalifikacijah. Ramonsi bi lahko mogoče zadostili omenjenim pogojem, pa niso dovolj okusni za komercialo. Tako kmalu pristanemo pri PVC muski.
Zveni tipično moško, a ne. Brez predigre, ki te ogreje in brez objema na koncu. Samo sex. Sintetičen.
Zato Hendrixa ni mogoče slišati na radiu. Ker ga je večinoma sama predigra.
Zato hvala vsem, ki niste pozabili, da “November Rain” traja 11 minut in da je “Purple Rain” dober samo zato, ker ima orgazmični konec.
Comments
9 Responses to “Kdo bo ustavil radijski junk-food?”
Leave a Reply
In ko sem že ravno mislil, da sem edini, ki ga moti to “povožanje” komadov :)
Jaz še nisem doživel radia, ki bi dokazal, da traja november rain 11 minut. Rekord je bil 6 minut …
Hočmo dobri stari rock!!!
Sovražmo rezanje in govorjenje čez muziko!!!
In zato poslušamo cedeje in mptrije…
99.9 FM KISW, The Rock
Jimmy, Nirvana, PJ, …
Brez rezanja :D
iPod. iDock. iTunes. :)
(odgovori na vprašanje)
Skrivnost tvoje težave je v radijskem formatu. Ti bi imel college / rock / adult contemporary radijsko postajo. Za katero OČITNO ni dovolj podjetniške pobude (mislim si, da za to obstaja tehten razlog). V Sloveniji pač prevladuje Top 40 format (nekaj postaj se fokusira na adult Top 40, nekaj jih je bolj tipičnih Top 40 (ciljna skupina do 25 let), ki je za povrh cepljen na neko bavarsko/yodl/srednje-evropsko jajce – in potem je tako, kot je.
Nekaj argumentov o rezanju drži (hočem reči, da postajajo radijske postaje dost’ ekstremne pri svojem početju), večinoma pa ne. Večini bi tako razvlečen program (z vsemi intro-ti in outro-ti) ne sedel, ker bi bil brez radijskega ritma. V introte govorijo in outrote sekajo tudi na BBCju (vsaj na enki), ki je zame še vedno nedosegljiva avtoriteta na področju top 40 radiev. Ampak oni ne lovijo “vseh”, ker imajo posamezen segment dovolj velik, da ima smisel delati program samo zanj. Pri nas je pa cela država za en dober “segment”, radijsko oglaševanje temelji na kompenzacijah, konkurenca je velika, zato na radio lahko pride vsak tadrugi, ki si to želi… Kar se mene tiče, se ne pritožujem nad komercialnimi postajami. It’s a free market in kot kaže – deluje. A ne me začet žgečkat pri tistih 11€ mesečno in pri ostalem, kar od mojega denarja roma na Kolodvorsko.
In če si ravno pri junk-foodu? Kdo je ustavil McDonalds & co? Nihče. Če ga ne maraš, si pač najdeš drugo rešitev. Dandanes pa res ne moreš jamrat, da nimaš možnosti alternative.
Seveda. In potem sem bila presenečena, da sem na radiu slišala Gunse. RadioSI, seveda.
Pa veste, kaj še traja 11 minut? Reklame na komercialnem radiu! Se mi zdi, da vsak dan preposlušam res preveč reklam, ko čakam na (lokalne)prometne informacije.
Aja, pa tudi mi jasno, kako deluje komercialni radio, če vrti Blunta?
Družba, ni vse tako črno. Mogoče se po etru res pretaka čedalje več brezveznih vsebin, zato pa imamo internet.
Recimo last.fm . Ko ga enkrat naučiš, kaj ti je všeč, zna iz svoje zakladnice servirati prave raritete. 10 minutni komadi niso nobena redkost. Juhej.
Lahko se priklopiš tudi na okus koga drugega, recimo, khm, mojega:
http://www.last.fm/user/mrgrozny/
Samo to bi še rad doživel, da mi ga bo vleklo v avtu čez Tuhinjsko dolino, pa smo zmagali :D
@ Matic: tudi sam čakam na to. Pa na avtoradiu en velik rdeč gumb. Če ti je komad všeč, ga z rdečim gumbom spraviš v svojo playlisto.
kul, predlagali ste rešitve za en segment izogibanja radijskega šodra – kako priti do celih, nepovoženih komadov … mene bolj žulji drugi kos: kako ujeti razgledane, relevantne, duhovite, retorično usposobljene, nezafnane in v svoj glas nezaljubljene slovenske špikerje, s filingom za radio? … spustimo tu rožnodolske blaznete iz mojega dragega radia študent, ki so tam špač zato, da raziskujejo – in pri tem nujno tudi prestopajo – meje radijskega izraza, vedno slabše je tudi na nacionalki, oziroma na valu 202 … z nekaterimi pobi nekako še gre, a se mi zdi, da praprotnike, karolije in longyke ubija klasična valovska shema in da prav zadihajo šele znotraj svojih showov (karoli – popevka tedna, longyka – telstar) … une njihove bejbe, na čelu s petro kovič, jernejo jelševar in natašo štefe so pa pravi dizaster, s tistimi njihovimi pocukranimi, moralističnimi, kvazi duhovitimi posiljenim intervencami se človeka kar prime, da bi radi spopal ven in se raje pogovarjal sam s sabo … da o dizastru in absolutni izpraznjenosti komercialnega špikerja sploh ne govorim … mislim, tipo, ki dobi glavnega radijskega viktorja, ob prejemu le-tega ne zmore sestaviti niti enega stavka z repom in glavo … podn! … ampak kot pravijo informacije iz radijske scene, je tako zaradi šparanja: vsi bi radi imeli dobre špikerje, plačevali bi jih pa 4 evre bruto na ura … malo denarja, malo muzike in še manj kvalitetnega govorjenega programa … primejdun, da je še najbolj fino poslušati suhoparno branje stavkov simfonij na 3. programu … huh, sem se spustil s ketne spet … rešitve pa ne bo, doker se nekdo ne bo lotil narediti urbane radijske postaje za ljudi med 25 in 45 leti, na kateri bo prepovedana glasbena kmetavzarija, sms nagradne igre in dvoglasno hihitavo moderiranje programa …