Promocijski material v torbah
Prideš na dogodek, dobiš torbo, greš v sobo, streseš iz torbe vse, kar je noter, zmečeš vstran papir, vzameš kulije in kak fancy gadget, ki ga drajsaš nekaj mesecev in ga potem vržeš vstran, ker je neuporaben, prežvečiš žvečilce, če so v torbi, poješ čokolado in se podrgneš s kakšnim parfumskim testerjem, v spominu ti pa ostane samo … nič.
Iz okoljevarstvenih in marketinških razlogov predlagam torbe, nahrbtnike, ki imajo v naramnici čip z zvočnikom. Na čip nasnameš vsa sponzorska sporočila in čip se sproži zmerom, ko nahrbtnik nosiš na ramenih.
Še naprej… v mestih zastonj najameš kolesa, ki imajo na krmilu zvočnik in medtem, ko pritiskaš pedale, ustvarjaš elektriko in to poganja sponzorska sporočila, ki vabijo voznika kolesa v svojo restavracijo, fitness, ogled muzeja…
Še naprej…
Comments
12 Responses to “Promocijski material v torbah”
Leave a Reply
Kot oglasevalski prostor sta omenjena primera vsekakor zanimiva in (morda) neizkoriscena, kot uporabnik pa osebno jaz nebi hotel neprostovoljno promovirati nicesar kar ni v mojem interesu, kaj sele da bi nehote s tem promoviral nekaj, kar iz kakrsnih koli ze razlogov nebi zelel…ni sans:)
Nevem ce je audio spam prava resitev za “pametno” oglasevanje…vsem bi se hitro zamerilo tako kot reklame v postnem nabiralniku – neko nenujno zlo.
Moja alternativa: trenuten nacin oglasevanja rabi zamenjati svojo vlogo, tako da bo potrosnik sam zelel dobiti informacije o produktu – s konceptom da kar je dobro se prodaja kar samo. (volk sit, koza cela, ala Amazon.com)
…mislim da je za slabe produkte manj in manj manevrnega prostora, saj se dandanes vse slabo/dobro takoj razve naokoli in se tudi odraza v uspesnosti prodaje.
Brez problema pa si zamislim da (cez par let!) gledam svojo najljubso TV oddajo, vidim da glavni igralec nosi soncne spegle ki se mi tako dopadejo da kliknem na daljincu gumb “Buy”, ki avtomaticno zamrzne sliko, nato pa izberem z IR/bluetooth laserckom iz daljinca na ekranu zeljen izdelek. Teoreticno so mi na voljo vse stvari, ki jih vidim na ekranu, od starinske omare v sobi, do oblacil igralca in zelenih stenskih tapet v ozadju, kar pomeni da se rabijo produkcijske hise & trgovci dogovoriti in zaceti tesno sodelovati***
Ob izbranih speglih se mi izpise cela paleta spletnih trgovin moje regije, pri vsaki pa je dopisana tudi cena izdelka, postnine, zaloge itd itd itd.
V dveh potezah dodam izdelek v svojo kosarico in s ponovnim stiskom gumba “buy” zaprem interaktivni meni ter nadaljujem z gledanjem nadaljevanke. Kosarico “nesem na blagajno” konec meseca ko se naberejo notri se puncina sminka in torbica, ki ju je videla ob gledanju “Sex & the city”.
***TV se znebi nadleznih reklam, dobijo minimalno provizijo od trgovcev (ki jim, glede na stevilo vseh nakupov prinasa ogroooomne redne dobicke), trgovci pa (razen usklajevanja svoje ponudbe s tistim, kar se bo pojavilo na TV-ju) s kupcem nimajo vec nobenega dela, saj se vsak od nas cisto sam odloci kaj, kdaj in kako bo kaj kupil. Iz udobnosti domacega fotelja/stola pred racunalnikom!
Vem, waaaay ahead of its time:(…sori za predolg reply, sem pogreval to idejo ze nekaj casa:P
Kamenko, ti pa že nekaj časa postajaš vedno bolj zelen. Lepo to. Trajnostni (sustainable) princip življenja, vodenja podjetij, je edini način.
ce bo tista torba piskala, jo bom vrgel skupaj z vso navalko vred stran in naj piska potem v smetnjaku. drugac pa tista fora s kolesom sploh ni slaba :D
Mislim, da bi komplet marketing, kot ga poznamo danes, lahko vrgli v smeti, če bi marketingarji dosegli, da se oglasna sporočila predvajajo po 5 minut vsakih pretečenih 15 minut v osnovnih šolah ali celo vrtcih. :) Le čas od oglaševalske kampanje do vnovčitve bi firme morale nekako preživeti s krediti :o)
Pomoje zadeva bi kar šla ,..
Jest bi oboje stran vrgel oz vrnil najbližji osebi, ki jo vidim.
Sicer ti pa ostane torba ane :)
Hecno, da najbolj trapasto vsebino festivalskih torbic dobimo ravno na oglaševalskih fetsivalih … recimo lesena kocka na 16. SOF-u in podobne cvetke.
Kar pa se tiče kolesarjenja in elektrike … fitness, kjer uporabniki lahko vadijo zastonj, vse naprave pa so pravzaprav turbine za ustvarjanje električne energije, ki jo fitness lahko prodaja.
Hah, tista kocka, da… nekaj neverjetnega… Mimo grede, zelo všečen pričetek tvojega http://www.zazmenki.com. Tako naprej.
Ha to kar si povedal bi bilo res dobro ma pomoje ne bo še dolgo.
@kamenko: thnx. šele ogrevam se :)
Jaz se resno sprasujem zakaj vsako leto na magdaleni v torbi dobim (isti?) izvod Klika iz leta 06?! Ostalo mi ni toliko nadlezno – razen, ce tistih 10 kil papirja ne rabim pes vlacit nekaj casa..
hm … Prvi link v kategoriji Dobro branje kaže na Seth-a Godin-a. Skoraj prepričan sem, da ga poznaš neizmerno boljše kot ga poznam sam, toda par njegovih predavanj, ki sem jih gledal in nekaj tekstov, ki sem jih prebral, so mi vsi dali namigniti, da je Seth velik podpornik (svoje?) teorije “permission marketinga”.
In to, da ti bi nekaj non-stop “piskalo” v že itak preveč stresnem okolju … that’s not cool in my book. :)
Če vzamem idejo s kolesom, bi jo vseeno bilo možno tweakat v smeri permission marketinga. Vsekakor gumb “pause” kot prvo. :) Če pa se že izposojevalec kolesa odloči za “play”, mogoče še kakšno “ciljanje” – npr. oglasi za študente kombinirani z GPS koordinatami (ko se peljejo mimo Kiberpipe, jim prijazen glas na kratko razloži, kaj bo v sredo na Spletnih uricah). Po drugi strani pa “program” za turiste. Isto GPS lociranje in opozarjanje na bližnje znamenitosti, hotele, party place-e itd.
S takim kolesom pa bi se z veseljem vozil, jep. Zastonj vožnja, pa še zanimive, zate relevantne stvari izveš kar on-the-fly med tem ko izvajaš multitasking (transport + kot da bi bral kak brezplačnik kar na poti izveš, kaj dogaja v mestu). :)