Unicef in finančna kalkulacija
Najprej moram napisati, da rad pomagam in z veseljem doniram. Tistim, ki so transparentni.
UNICEF projekte in ves njihov trud spoštujem, podpiram in jim želim čim več uspehov. Mika me pa pogledati v njihove številke.
Tako jih vidim zdaj, ko nisem dovolj informiran:
Leta 2007 so na UNICEF zbrali 1.1 mio EUR.
Imajo okrog 16 zaposlenih.
Mesečno za plače verjetno namenijo 55.000 EUR, letno je to recimo 600.000 EUR.
Stroški delovanja firme so na leto verjetno dodatnih vsaj 50.000 EUR (najemnina, …).
Pomeni, da ostane za projekte recimo okrog 500.000 EUR.
V moji glavi torej od 8 EUR za otroka v Afriki UNICEF pobere 4 EUR.
Sprejmem, da se motim.
Comments
16 Responses to “Unicef in finančna kalkulacija”
Leave a Reply
moras racunati se na potovanja ambasadorjev na pocitnice po svetu (v drzave, kjer se pomaga), itd..
p.s.: a za slovenske otroke, katerim starsi ne morejo omogociti pocitnic na morju, katerih starsi nimajo za osnovne solske potrebscine, tudi zbirajo dobrodelne organizacije po svetu denar?
Kar nekaj svojega časa sem namenila prostovoljnemu delu v enemu od Unicefovih odborov. Ne motiš se.
Od afere jelenič-RK ne dajem več preko posrednikov, samo direktno. V četrtek sem pa vseeno klicala za otroka, ki sta ostala brez mame..toliko o načelih, ko so otroci v igri.
verjetno bo kaj na tem, ampak malo visoko plačo si predvidel, 3.500 bruto se mi ipak zdi malo brutalno veliko, ane … računaj povprečno slovensko, pa je izkupiček takoj precej boljši … but than again, you are the manager … mogoče lahko pa pomagaš tako, da jim svetuješ, kako naj teh 16 ljudi z nižjimi plačami pridobi več denarja … izziv?
V Unicefos svetovni sklad gre, ko odšteješ stroške administracije, zbiranja sredstev in prodaje, 79% vseh zbranih sredstev. To ni polovica, mar ne? Poleg tega za Unicef v Sloveniji ”dela” okoli tisoč prostovoljcev, ki popolnoma brezplačno opravijo mnogo pomembnega in nujnega dela – da gre lahko torej še več denarja neposredno tja, kjer je potreben. Da pa gre kakšen evro za plače in stroške organizacije, je pa seveda logično, ni se možno s tem ukvarjati cele dni in ne biti plačan, niti niso transporti, cepiva, hrana zastonj. Saj ne daruješ direktno lačnim, z aidsom okuženim otrokom, temveč daruješ prispevke, ki omogočajo delovanje organizacije, ki počne to v tvojem imenu, ta pa za svoj obstoj in delovanje potrebuje finance.
No ja, jaz z veseljem posvečam svoj čas prostovoljstvu in svoj denar mesečnim prispevkom. Že vem, zakaj.
Aja, za naše revne otroke pa bi v prvi vrsti morala poskrbeti država, če ne, pa bi se morali tudi mi uvrstiti med države srednjega sveta in bi druge države zbirale denar za nas.
@ napo: 3.000 bruto strošek delodajalca je 1.450 neto. Za izziv pa hvala, sem bil zelo blizu nekaterim takšnim organizacijam… ni za običajne managerje :o).
@ Jasna: Bodi dobra, pa pošlji kalkulacijo za 79%. Darovanje organizaciji, ne lačnemu otroku? Pošlji link, kjer to piše. Kot rečeno, sprejmem, da se motim. Ampak argumentirano, ne piarovsko.
Darovanje organizaciji, ne lačnemu otroku – to je moja predstava (sevda darovanje organizaciji, da potem pomaga, ne kar tako). Nasploh gre za mojo predstavo. Verjamem, da organizacija pomaga, ne gre pa mi niti v nos, če imajo dobre plače (ne vem, kakšne so), saj si jih zaslužijo. Sprejmem, da se tudi jaz motim, resnično pa se mi ne da iti težit na Unicef za papirje, ker kot rečeno, jaz nimam dvomov. Vsak ima svoje mnenje. Eni darujemo in se zato počutimo vsaj malo bolje, drugi se spopadajo drugače.
Zanima me samo, kako tisti, ki ne zaupate takim organizacijam, vidite rešitev? Da človek, ki ima veliko denarja, zbere denar za letalsko karto in cepiva, potem pa išče po Afriki, kje jih potrebujejo ali kako? Bi tudi jaz pomagala še na kak drug način, če ima kdo boljše ideje. Ker jih sama nimam, se mi zdi to veliko bolje kot nič. Ampak še vedno precej premalo, seveda…:(
Jasna, sprejmi moj zapis kot klic k transparentnosti, ne nezaupnico organizaciji ali debato o njihovih plačah. Če želijo denar, naj povedo jasno in glasno, kako ga porabijo. A ni to fer zahteva?
Hm…
Praviš:
V moji glavi torej od 8 EUR za otroka v Afriki UNICEF pobere 4 EUR.
Če je to res, v kar dvomim, kaj če bi vseeno pogledal to s strani:
Še vedno gre 4 EUR v Afriko. Boljše kot 0, kar naredi večina.
Had – počitnice?
Bil sem osebno član ene take delegacije. Vse sem si plačal sam, da ne bo pomote. In take delegacije niso počitnice, lahko verjameš.
In razlika je, če otroci ne morejo na počitnice na morje in če umirajo od lakote in ne morejo v šolo.
Da se razumemo. Tudi v Sloveniji so problemi in potrebno jih je reševati.
Ampak sprašujem se, zakaj je vedno UNICEF deležen takih kritik in pomislekov… Ja, demokracija dovoljuje svoodo govora in včasih je super, da nekdo postavlja izzive, ampak vseeno, včasih je prav kaj tudi pohvalit in upam si trditi, da je bila oddaja Unicefa in POP TVja vredna ve pohvale.
svobodo in vse pohvale…
lapsus
@ Žiga: Oddaje nisem gledal in je ne morem komentirati. Slišal sem oglas. In seveda se strinjam, trudijo se in moramo jih pohvaliti. Vendar pohvala in zaupanje ne izključujeta kontrole. UNICEF gor ali dol.
Kamenko, rad spremljam tvoj blog in ob branju pogosto kimam. Ampak mislim, da si tokrat malo prehitro spisal obtožnico ;)
Recimo, da je poslanstvo Unicefa, da spravi skupaj čim več denarja (ki naj bi šel po predpostavki nato v prave roke).
V prvem letniku ekonomije so mi vcepili v glavo, da dobiček ni nujno največji takrat, ko je razmerje med stroški in prihodki največje. (Nisem si mislil, da bom to misel kdaj uporabil v stavku, ampak živemu človeku se vse zgodi :) Možno je torej, da je delitev denarja 50:50 za končne prejemnike bolj ugodna, kot bi bila pri delitvi 20:80.
Stroške Unicef nedvomno ima. Če že ne za potovanja svojih ambasadorjev, pa za pripravo televizijskih spektaklov. Jaz sem gledal del nedavne oddaje in bil sem do solz ganjen ob posnetkih bratcev, nad katera se je zgrnila vsa nesreča tega sveta. Verjamem, da sta bila igralca resnična, vse naokoli pa je bilo preprosto predobro, da ne bi bilo zaigrano, osvetljeno, režirano, obrezano, obdelano. Za Oskarja.
Vse to je zagotovo stalo celo premoženje in tudi te zneske bi bilo potrebno všteti v tvoj zgornji stroškovnik. In še marsikatere druge.
Bi bilo bolje, če bi Unicef ta denar raje namenil direktno za pomoč?
Ne vem. Ampak dopuščam možnost – da ne.
Svet danes pač deluje tako, da so ljudje pripravljeni odpreti denarnice samo še ob spektakularnih koncertih, v srce segajočih posnetkih, govorih zvezdnikov…. in seveda ob ustreznem televizijskem prenosu. To pa stane.
Da se vrnem k bistvu: bi moral Unicef objavit podatke?
Jaz jih v takšni situaciji na njihovem mestu ne bi. Ne verjamem, da bi ljudstvo imelo kaj prida razumevanja za zgornje ekonomske teorije – ne glede na končno korist. V Afriki bi bili še naprej lačni, 16 Slovencev pa bi ostalo brez dela.
Ne rečem, da je tako prav. Ampak če bi bilo vse prav, potem Unicefa pravzaprav sploh ne bi potrebovali, mar ne?
Na koncu še disclaimer, da ne bo mojega zagovorniškega žara kdo narobe razumel: pojma nimam kako je v resnici s prihodki in stroški pri Unicefu. Tudi mene kdaj grize kakšna podobna dilema, kot je tale tvoja. Nikoli jim še nisem daroval. Vest si vsako leto perem z nakupom njihovih novoletnih voščilnic.
Matic,
hvala, ker spremljaš blog.
Vedel sem, da je težko napisati nekaj takšnega, ne da bi bil obtožen obtoževanja. Tvoje razmišljanje je vredno te objave in ga zelo podpiram. In med tvojimi vrsticami razberem nekaj v stilu – če jim verjameš, jim daj denar. Če jim ne verjameš, jih pusti, da delajo svoje. V osnovi imaš prav. Mene so pač naučili, da vprašam, če česa ne vem :o).
Zaenkrat sem offline izvedel, da večino denarja dajo države članice OZN, od tega veliko večino ZDA. Manjši del so donacije posameznikov. Torej operirajo večinoma na račun ZDA? Res je čas, da utihnem :o).
In smo spet pri Maticovi trditvi, da je lahko delitev 50:50 boljša od 80:20 v določenih primerih – morda bi bilo bolje, če ZDA ne bi dale nič, pa bi samo nehale kje po svetu zganjati ekonomsko-gospodarsko izčrpavanje? :P
(ok, bom utihnil, tale moja je bila zelo pavšalna)
Veš, kaj mi je res žal? Da ne obstaja nam znan vzporedni svet z isto konfiguracijo, ki bi bil namenjen simuliranju. Tako bi lahko videli, kaj bi se zgodilo, če…
Razen, če nismo mi ta vzporedni svet?