Comments on: Zdravniki po poteh policajev

By: Bojc

Bojc — Sat, 31 Jan 2009 11:17:32 +0000

No, no. Morda sem bil pod prevelikim vplivom ravnokaršnjega obiska pri nadomestnem zdravniku, ko sem napisal zgornji “recept”. :( Vsekakor se mora vsaka komunikacija začeti na dostojni ravni. Žal pa ostaja dejstvo, da se zlorabi apriorne zdravstvene pozicije moči in pišmevuhovskem odnosu osebja, očitno (ponavljam: žal) da izogniti le s povzdigom glasu. Ob triurnem čakanju na naročen obisk, v prazni čakalnici, ali pa ob poskusu zavrnitve posredovanja v nujnem primeru na domu mi je, če sem iskren, malodane vseeno, kakšno je mnenje o posledičnem načinu komuniciranja, če je le-ta edini, ki privede do rezultatov. Ker, kot si sam napisal, mi gre na bruhanje, ko vidim, da se do bolnega otroka vedejo kot do predmeta, ki jim prinaša neželeno delo.

By: Kamenko

Kamenko — Fri, 30 Jan 2009 18:52:48 +0000

Seveda je veliko teh, ki znajo in se zavedajo pomena komunikacije, zato je toliko slabše, če imajo takšnega “glasnogovornika”.

By: Bojc

Bojc — Fri, 30 Jan 2009 11:46:35 +0000

Se strinjam. Ampak da smo našli “ta pravo”, smo se morali temeljito pozanimati.

By: Ka

Ka — Fri, 30 Jan 2009 10:58:51 +0000

No, kaj sem rekla? Komunikacija.
Ampak niso vsi taki. Ravno zato opažam veliko razliko med tistimi, ki znajo – se pogovorit, razložit, potolažit… in tistimi, ki ne.

By: Bojc

Bojc — Fri, 30 Jan 2009 08:57:07 +0000

Lahko bi natresel res veliko utemeljenih in absolutno pogojenih žaljivk za zdravstveno srenjo, vendar bom milo napisal le, da so “arogantni pezdeti”.

Po principu mnogoterih poskusov in napak sem odkril, da je recept za korekten odnos osebja na ljubljanski pediatrični kliniki (žal) ta, da takoj ob prihodu začneš nadirati vse, ki nosijo uniformo. Ah da, enako velja za kranjski zdravstveni dom. Kot kaže, se klin s klinom izbija.