Intervju z g. Golažbičem
Z malo sreče se mi je le uspelo prebiti do njega in mu zastaviti nekaj vljudnih vprašanj.
Tema intervjuja: Komunikacija kot vir preživetja.
Gospod Golažbič, nam lahko razkrijete skrivnost izjemnih rezultatov vaše komunikacije?
Ah, poglejte, to ni nobena skrivnost. Mi v politiki te “skrivnosti” uporabljamo dnevno. Gre za 12 enostavnih taktičnih manipulacij, s katerimi obračamo neumne in naivne okrog mezinca.
A lahko nestrpno skočiva kar na skrivnost številka 1?
Lahko. Pri tej skrivnosti gre za osnovno taktiko pogajanja. Recimo, da ti žena omeni, kaj si želi za vajino obletnico. Veš, da to darilo lahko kupiš samo v eni trgovini. Vendar… kljub temu, da ti je takoj jasno, pri kom boš kupil darilo za obletnico, si iz glave izmisliš, da imaš še eno ponudbo. Takoj prodajalcu daš vedeti, da imaš dve izbiri in da je njegov izdelek kompromis, ki ti ne diši najbolje.
Izjemno. In potem vam on spusti ceno…
Ne samo to, skoraj prosi, da kupiš njegovega. Seveda to tudi storiš. Vendar! Ne smeš pokazati lastnega zadovoljstva nad odločitvijo, ker bo sicer nasprotna stran mislila, da si jo prenesel naokrog.
Hm… a ni to vendarle… mislim, prej ali slej bo izvedel…
Bo, vendar pridemo tukaj do skrivnosti številka 2. Ljudje imajo spomin zlate ribice. Čez čas bo pozabil in ko boš naslednjič vstopil v njegovo trgovino, te bo pozdravil, kot bi te videl prvič. Saj se spomnite mame, ko je ob vaši prvi laži šepnila očetu, da naj vam da še drugo priložnost. Mama ve, da ima oče slab spomin. In mama ve, da jo boste tudi naslednjič odnesli z “Daj mu drugo priložnost”.
Želite povedati, da ljudje znajo šteti samo do 2?
Mislite do 1.
No, da. Kaj pa, če vas prodajalec takoj zaloti?
Pa ste naju pripeljali do skrivnosti številka 3. Če te je prodajalec zalotil, so njegova čustva verjetno vneta, goreča, rad bi te najmanj linčal. Takrat se odločiš, da priznaš, se pokesaš, opravičiš, se narediš majhnega, da te komaj vidi in mu v isti sapi obljubiš, da se pri njemu oglasiš čez, recimo, deset dni in bosta takrat zadevo rešila do konca.
Deset dni?
No, približno toliko potrebujejo ljudje, da se čustva ohladijo.
Zanimivo. Prav, pridete po desetih dneh nazaj k prodajalcu in si darilo še zmerom želite. Kaj storite?
Ha ha ha… to pa ne. Z odločitvijo, da se vrnem nazaj, ne bi odpravil napake, ampak bi s tem samo ponovil isto napako.
To je skrivnost 4 – osel ne grem nikoli dvakrat na led.
Dobro, ampak domov se vrnete brez darila za obletnico?
Res je, vendar skrivnost 5 pravi, da se moraš ob tem tolažiti z dejstvom, da ti že ne boš pristal na ženino realnost kot edino in odločujočo! Darilo ni vse. In tolažba pomaga. Samohipnoza. Veste.
Ho ho ho… me zanima, kako boste to razložili vaši ženi.
Ah, enostavno. Vendar je treba z aktivnostmi pričeti že prej, preden ji razložite, da darila nimate.
Najprej, skrivnost 6. Posvetuješ se s prijatelji. Ne tistimi, ki imajo svoje mnenje in ga trdno zagovarjajo. Govorim o prijateljih brez hrbtenice, ki vam ob kozarčku, dveh samo kimajo in pihajo na dušo. Takšni prijatelji bodo zmerom polni nasvetov, vendar se bodo na koncu strinjali z vami, da je darilo nepotrebno. Oni že vedo, kdo jim plačuje pijačo.
Žena pozna vaše prijatelje, valda ni toliko neumna.
Dobra opazka, zato vključiš skrivnost 7, za mnenje povprašaš še enega neznanca iz ulice in ženi omeniš, da si se posvetoval tudi z mnogimi javnimi osebnostmi izven vašega prijateljskega kroga.
Torej je vaša žena le malo neumna…
Žal ne, zato kombinirate zagovor še s skrivnostjo 8. Vpleteš njeno taščo. To jo bo potolklo do konca. Darilo je nepomembno in s tem se strinja tudi moja družina, torej to ni več moja osebna odločitev, temveč družinska. Mislim, pokažite mi eno ženo, ki bi se postavila naproti celi moževi družini?
Prav, vendar bi vse to bilo prelahko, če bi se tukaj ustavili. Recimo, da živite z mojo ženo. Ona tukaj ne odneha. Nasprotno. Napada z vsemi topovi. Kaj naprej?
Skrivnost 9, torej. Protinapad. Ženi glasno očitaš, da ji ne gre za darilo, temveč da ji gre za mojo odstranitev iz stanovanja z vsemi sredstvi pod geslom, da cilj odstranitve motečega moža opravičuje vsa uporabljena sredstva.
In žena utihne…
Točno tako. In takoj ob njenem umiku sprožiš deseto skrivnost – napoveš ji, da te prigode verjetno ne bo nikoli pozabila in da pričakuješ, da se bodo njeni napadi nadaljevali.
Ohoho… to mi je všeč. Zabiješ jo, preden odpre usta, da bi ti kaj rekla!
Točno tako. In ne samo to. V podporo si sposodiš skrivnost 11. Strah pred odkritjem. Če bo z napadi nadaljevala, ji rečeš, se bo razkrilo ozadje in motiv njene zgodbe. Tako ji dokončno zapreš usta.
PA TI SI CAR!!! Khm, oprostite, VI ste car.
Je že v redu, tak pač sem. Morate pa vedeti, da ste sicer dosegli, da vas žena pusti pri miru, ste pa dosegli tudi to, da vam ne bo več dala. Zato je čas za zadnjo skrivnost, torej skrivnost številka dvanajst.
In to je?
Povlečeš se nazaj.
Zatrdiš ji, da ti zakon pomeni največ na svetu.
Obljubiš ji, da boš pri ohranitvi zakona sodeloval po svojih močeh.
Vztrajaš, četudi je slabo. Da. Dvanajsta skrivnost je vztrajnost. Ostajaš v zakonu. Skušaš vnovič pridobiti njeno zaupanje. Konec koncev je žena ta, ki ima denar in vplivne prijatelje. To so pa, saj veste, dve najpomembnejši dobrini dandanes.
Comments
3 Responses to “Intervju z g. Golažbičem”
Leave a Reply
Hehehe, si pozabil na darilo ? :)
Tud fajn je da ime nekako spominja na golobiča :D
Ženske znamo odpuščati. Pozabimo pa – nikoli :-)
Eh… pravzaprav nisem pozabil, temveč malo testiral spinning. Hvala vseeno za skrb obema :o)