Študentsko delo na prepihu
Tematika me zadeva iz dveh koncev. Sem delodajalec in plačujem davke na plače zaposlenih ter bivši študent, torej bivši uporabnik možnosti poceni študentskega dela.
Najprej moje stališče: Študentsko delo naj bo obdavčeno enako ali celo manj, kot je zdaj.
Zdaj pa naprej.
Danes me je zbodla Gasparijeva izjava, da je treba študentsko delo bolj obdavčiti, ker je anomalija na trgu delovne sile. Se strinjam, da je trn v vladni ahilovi peti. iz večih pogledov. Država dobi premalo, študent ni zavarovan, država dobi premalo, študent ne dobi malice in prevoza, študentje so cenovno konkurenčnejši od neštudentov in, kar je zelo res, država dobi premalo. Da ne govorim o navideznem delu in o tem, da sem 25 let nazaj kot študent delal v Talisu in v enem mesecu dobil skoraj pol več denarja kot v istem mesecu Talisov redno zaposlen.
Ob vseh očitnih prednostih in slabostih takšnega dela in takšne obdavčitve imam sam s tem “novim” davkom matematično težavo. Reče se ji ROI oziroma povrnitev investicije.
Študent pride k meni delati in njegov vložek je na začetku, običajno, samo čas, ne pa praktično znanje. Nekaj mesecev kasneje študent pridobi nekaj znanja, ki ga vlaga nazaj. Recimo, iz prakse, v dveh letih pride do točke, ko lahko samostojno ustvarja, dodaja nove ideje, novo vrednost izdelku. Nekateri prej, nekateri kasneje.
Matematična enačba študentske delovne sile skozi moje oči je torej najprej v tem, da osebo na začetku močno preplačam, da bi se mi čez čas investicija povrnila. Pomeni, da bi nekdo moral pri meni delati 4 leta kot študent na istem delovnem mestu, pod istimi pogoji (teoretično seveda), da bi podjetje prišlo na svoje. Dve leti jaz investiram v njega, naslednji dve leti on/ona vame, pa sva si bot.
Zdaj bi pa (si upam trditi) požrešna in zapravljiva vlada želela moj ROI v študente iz štirih premakniti na šest ali osem let.
Čestitam.
Očitno bodo podjetja morala najti nov način, kako izpeljati svojo agendo. Študentje bodo še zmerom delali, bodo pač dobivali plačilo “na roko” ali si bodo odprli svoj s.p.. Pa bomo država z največ s.p.ji in denar bo res spet krožil. Tudi to nekje nekaj šteje.
Država ima očitno pri vsej stvari samo en problem. Pobere premalo davkov (porabi preveč denarja, bi rekli na pol prazni pesimisti). In zato išče anomalije na trgu. V tem duhu se samookličem za vladnega svetovalca na omenjenem področju in vam, vlada, ponujam tri vzporedne anomalije, na katere se splača skočiti:
* Slovenske fakultete so anomalija na trgu izobraževanja. Ne ponujajo novega praktičnega znanja. Zato se študentje preslabo prodajo in posledično poberejo premalo denarja. (mimo vsega: počasi dojemam, da le obstaja korelacija med ceno rednega študija in kvaliteto le-tega).
* Študentski boni so anomalija na trgu gostinstva. Podobno kot parlamentarno kosilo. Gostinci zaradi te anomalije poberejo premalo denarja.
* Mesečna študentska vozovnica je anomalija v transportu, kajti strošek na vožnjo/študenta je enak strošku na vožnjo/zaposlenega, zato LPP ali Certus poberejo premalo denarja.
Torej, draga vlada, čaka vas obilna večerja z več hodi. Dober tek.
Pa še P.S.: Pri meni v podjetju ne sedi nihče, ki bi delal preko študentskega servisa.
Comments
8 Responses to “Študentsko delo na prepihu”
Leave a Reply
Motiš se.
1. kakšen % študentov vztraja na istem delovnem mestu 4 leta? po mojem je bližje 0% kot enemu %. Že zaradi tega je govor o ROI naravnost smešen.
2. dejstvo je, da študentsko delo konkurenca klasični zaposlitvi (kar po svoje ni tako slabo), vendar nelojalna
3. dejstvo je tudi, da je predvsem zaradi študentskega dela zelo velik problem pri zaposlovanju tik po faksu (zaradi nekonkurenčnosti); ta del se mi zdi najbolj sporen; država bi morala spodbujevati zaposlovanje mladih zaradi očitnih razlogov
4. študentsko delo je eden glavnih razlogov za dolg študij (govorim iz prve roke)
Nisem proti študentskemu delu, vendar mislim da v taki obliki ne more preživet. Definitivno pa se strinjam, da se izenači obdavčitev študentskega in klasičnega dela.
Ob tem je tudi zanimivo, da sem sam delal preko študenta cca 7 let. V tistih letih se mi je taka “zaposlitev” zdela najboljša možna varjanta, plačilo je bilo odlično, delo dobro, obveznosti ni bilo kej dost… Danes pa vidim, da vse le ni tako ok, kot se je takrat zdelo, tako da sem danes na stališču, da bi morali študentsko delo v taki obliki popolnoma ukiniti. Kar pa ne pomeni, da študentje ne bi imeli možnost dela. V franciji imajo podoben sistem napotnic kot pri nas študentski servisi, s to razliko, da je obdavčitev približno enaka, upošteva se ti delovna doba in predvsem, preko napotnic lahko dela vsak (in to se zelo široko uporablja za razna pomožna dela – varstvo otrok, gospodinjske pomočnice, inštrukcije…). Vsa ta dela se pri nas v 99% delajo na črno. S spremenjenim sistemom pa se mogoče ne bi.
Sam se ne strinjam z zapisanim.
Tvoj izracun ROIja lahko enostavno apliciras na vsakega na novo zaposlenega, sploh brez izkusenj. Torej, studentje tukaj niso nic posebnega. Poleg tega, ce 4 leta cakas na pozitivno nulo, potem najbrz delas kaksen raziskovalen, produktno orientiran biznis, ne pa oglasevanja/marketinga, ki je takorekoc izkljucno servis, ki se mora zelo instantno izplacati.
Glede na ostalo sem mnenja, da je trenutni status studentov zelo negativna anomalija v sistemu, ki je ocitno posledica mocnih vplivnih skupin in prejsnjega, nekapitalisticnega druzbenega sistema. Najboljs pri vsem skupaj pa je, da studentje in gospodarstveniki (ocitno) ne dojemamo, kaksna skoda se s tem dela. Podaljsuje se studentska doba, dobesedno ropa se iskalce prve zaposlitve in redno zaposlene z nelojalno konkurenco, vzpostavlja se genialni poligon za davcne izmikante, ki dodano vrednost ustvarjajo na goljufanju drzave in mlade ljudi s pametjo se dobesedno sili, da nikoli ne prenehajo obstajati kot studentje.
Najbrz ni treba razlagat, kje direktno se s takim sistemom dela skoda studentom, gospodarstvu, javni upravi.
Moje mnenje, studentsko delo je treba ukinit, s tem se bodo ukinile tudi na pol mafijske druzbe imenovane servisi, treba je usmeriti fokus k tem, da studentje cimprej dostudirajo in da so cim bolj zaposljivi (kjer je sistem studentskega dela samo del problema oz. resitve). S tega naslova bomo tudi kmalu prisli do spoznanja, da je treba ukinit “zastonj” studij, uvesti crediting sistem z nagrajevanjem in se kaj.
Kamenko,
tudi jaz se ne strinjam podobno kot M;
Študentsko delo je dumping na trgu delovne sile. Delodajalci rajši jemljejo študente, ker je manj obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja in precej cenejši so.
Za manj zahetvne pozicije, ki jih lahko primerjamo s pripravniškimi deli, tako delodajalci rajši jemljejo študente, kar pa posledično pomeni da prvih zaposlitev ni dovolj.
Študentje torej sami sebi jemljejo prve zaposlitve, potem pa študirajo 7 let in delajo preko študenta.
In še nekaj; Študent mora študirati, v Sloveniji pa se dogaja, da delajo cele dneve, imajo več denarja, kot kasneje, ko morda dobijo redno službo, kar je precejšnji šok. Lažje je jesti sendviče kot študent, kot kasneje.
In seveda država izgublja, kot si napisal -> veliko dodane vrednosti ustvarjene, pa precej manj davka od prihodkov iz tega naslova.
Skratka podpiram izenačitev davkov.
Je dobro za študente!
p.s. 2 leti se mi zdi ogromno, če rečemo da študentje opravljajo ponavadi relativno preprosta dela
delo preko študentskega servisa ni obremenjeno niti s prispevki za zdravstveno varstvo niti za pokojnine niti za dohodnino (vsaj velik del!).
In to JE anomalija v konkurenčnosti delovne sile na trgu!!
Gre za to, da študentje so zdravstveno zavarovani!!
Smo socialna država in se gremo medgeneracisjki sporazum (ali pa naj študentje svoje penzionirane svojce sami hranijo)
Vsaka država pač obdavčuje delo (dohodnina) – pri študentih pa se odreka davku na plačilno listo (16,1%).
V bistvu bi lahko vsaka profesionalna čistilka, kelnarca, prodajalka, fizikalec … tožila državo, ker ustvarja neenake tržne pogoje na trgu dela!! in to za takole čez palec: 35% so študentska dela cenejša od redne delovne sile!!!!
Sem želel dodati svojih nekaj centov, pa sem tako dolgo odlašal, da so me drugi prehiteli. In hkrati povedali vse (in še več), kar sem hotel napisati sam.
Torej – prej kot se ukine študentsko delo, bolje bo. Avtomatično bo rešen problem umetnega podaljševanja študija, navideznih vpisov, ukinjena bo edina motivacija za nediplomiranje…
Naslednji so pa študentski boni. Zato, ker se jih vse preveč izkorišča. Samo zato…
Moram se strinjati z vsem, kar ste napisali. Ker je res. Res pa je tudi naslednja žalost:
* Vlada nima načrta, katerih industrij naj se Slovenija loti strateško.
* Vlada nima načrta, kako v državi obdržati dobičkonosna podjetja, ki se selijo k cenejšim “kolegicam”.
* Vlada nima načrta, kaj početi s toliko vsakoletno novonastalimi ekonomisti, pedagogi,…
* Vlada nima načrta, kako pri sebi obdržati ali pripeljati nazaj top talente, ki gredo študirati v tujino ali se pa v tujini zaposlijo in tam ostanejo.
Vlada nima marsikaterega načrta, ima pa načrt obdavčitve študentskega dela. Brez zamere, ampak da je vlada udarila na napačnem, a najlažjem koncu je, kot bi si vsak dan redno stiskala mozolje. Naj se raje neha nažirati s čokolado. Zato proti.
študentsko delo je ok.
Jaz bi ga sicer nekako razširil, da ne bi bilo samo za študente.
Država ne pobere premalo denarja ampak preveč!
Sam sem kot študent občasno kaj delal, zadnje leto in pol pred koncem statusa pa redno, kot študent. To je tudi edini način, da ne prideš iz fakultete brez izkušenj. Ko mi je potekel status, delodajalec skoraj ni imel druge možnosti, kot da me zaposli, čeprav ga zdaj stanem 3krat več. Me je pa vezal nase. Odpovedi ne napišeš kar tako.
Potrebno je rešit manjša, kratkotrajna dela za neštudente, ne pa študente obdavčit. Veliko bolje, kot obdavčitev študentskega dela bi bila vpisnina na fakultetah. Da se ti ne bi splačalo pavzirat, ponavljat, imet 2h absolventov, kar smo z bolonjskim sistemom unikum v Evropi.
Šolnina naj bo taka, da se ne splača imeti statusa samo zaradi statusa, študentsko delo je pa ok, izkušnje so dragocene. Menjave delodajalcev te tudi kar nekaj naučijo. Če pa kdo dela 4 leta v lokalu, ali pa seli pohištvo… pa hm, bi bilo dobro, da razmisli, zakaj sploh študira?
Veliko vas govori o tem kako študentje zaradi finančnih sredstev, ki jih zaslužijo s študentskim delom vlečejo študij in nočejo diplomirat. Ne vem točno koliko je takšnih, vem pa da to ne predstavlja realne slike namenskosti študentskega dela. Študentsko delo resnično predstavlja korektiv, kajti mnogi bi bili brez možnosti zaslužka – kakaršnega omogoča študentsko delo prisiljeni končati svoje izobraževanje, saj bi bilo preprosto predrago!!