Torej, Klemen Slakonja ne bo nikoli moja voditeljska izbira. Zakaj temu tako?
Najprej oporne točke:
1. Vloga voditelja, katerega izbere organizator dogodka, je voditi dogodek od srečnega začetka do srečnega konca.
2. Pričakovanje naročnika je, da je dogodek za gledalce, obiskovalce narejen brezhibno.
3. Ni ga dogodka na tem svetu, ki bi, vsaj zmerno kompleksen, bil izpeljan brezhibno. Če nič druga, se prevrne kamion na cesti in prepreči delu udeležencev, da pride nanj.
4. Organizator ne izbira voditelja samo zato, da pove, kar ima napisano, temveč, da pomaga prekriti napake, ki nastanejo pri organizaciji.

In Klemen je tukaj, mirno rečeno, zajebal. Bilo je veliko napak, a večino njih bi Klemen lahko prikril, namesto, da bi jih potenciral. Pomeni, da je naročnika, ki ga bo mimogrede plačal za njegovo delo, potisnil v drek, sebe pa povzdignil v faco, ki zna upravljati krizne situacije. A po mojem mnenju Klemen tega ni vešč, vsaj ne kot profesionalni voditelj dogodkov. Izkoristil je napake drugih in se z njimi kitil. Nekako tako kot slabi komiki, ki se norčujejo iz pomanjkljivosti drugih. Kako težko je to, prosim lepo. Vse, kar potrebuješ, je iztegnjen prst.

Torej, če si predstavljam, da najamem Klemna Slakonjo in mi gre nekaj narobe na dogodku, lahko od Klemna pričakujem nož v hrbet v obliki nezadovoljnega naročnika, ki bo na koncu verjetno rekel ‘Še dobro, da smo imeli Klemna’.

Zato je Klemen na moji črni listi. Ker ni del ekipe. Ker solira. In ker imam raje voditelje, ki se znajdejo, pomagajo in iz napak izvlečejo najboljše za dogodek, ne pa zase.

P.S. Komentar je na upravljanje napak, ne na povezovanje.

Lokalne skupnosti najdejo prostovoljce, ki dva do trikrat na teden merijo hitrosti avtomobilov skozi njihovo vas, naselje. Pred naselji, v katerih lokalci merijo hitrost, stoji znak – Community Speedwatch, torej so vozniki opozorjeni. Zbrane podatke lokalci pošiljajo policiji, ki jih resno in redno obdeluje. Dvakrat zapisani prehitri vozniki dobijo opomin, v tretje kršitelja obišče policija in napiše kazen.

Sodeč po odzivih lokalcev, zadeva deluje. Mogoče je vredna posnemanja.

P.S. Na temo možnosti kaznovanja, če ni dokazov razen izmerjene hitrosti, pravijo angleži tole:
“It is not the driver but the registered keeper who is contacted each time by the police. Once the car registration has been recorded 3 times, the registration is advised to traffic police who look out for the car on the road. If the car is caught speeding more by the speedwatch team the police will go to the car owners address and give them a serious warning, which seems to have a positive effect at slowing the driver down. There is also a good course offered to speeding drivers which costs the same as a fine eg £60 for first offence and if taken you avoid having points against you on your licence.”

* Mladina – kupujem vsak teden v kiosku. V petek. Zmerom v Plavi laguni. Dvakrat v zadnjih 4 letih sem jo nehal brati zaradi preveč politike in ker se je ponavljala z aferami.

* Sobotno Delo – kupujem zaradi Sobotne priloge. Kupujem na Rakitni v trgovini. Kupujem jo zadnjih nekaj mesecev, prej se mi je zdela prazna.

* Sobotni Dnevnik – kupujem zaradi Objektiva. Včasih je bila ta priloga zelo dobra, zadnje čase se ujamem v razmišljanju, da jo preneham kupovati.

* Mladina Global – kupil prvič, bom nadaljeval. Dobre zgodbe. Vsem komentatorjem na spletu, ki sprašujejo, a ni dovolj slovenskih avtorjev, da morajo tuje kopirati, sporočam: Pa kupujte Mladino in priloge in nehajte težit s svojo lokalno omejenostjo.

* Finance.si – pogledam vsak večer, pozno zvečer. V povprečju sta dva članka na dan, ki imata zame neko dodano vrednost.

* Guardian.co.uk – preberem dva-trikrat na teden, večinoma s fokusom na kulturi.

* Twitter – nekje 1 ura na dan. Skoraj celo uro berem najnovejše iz svetovnega tiska (najzanimivejši linki 31 medijev) in 5 minut lokalne debate (twitter “prijatelje”). Lokalne debate me počasi pričenjajo utrujati, ker je večinoma eno in isto in eni in isti med sabo.

* Facebook – 5 minut na dan. Veliko Twitter kopiranja (tudi moj je tak), dosti reklam in zelo malo pametnega za prebrati.

* Spletne strani, blogi – 21 jih je trenutno v mojem portfelju, nove zapise preberem vsak večer. To so zelo različni zapisi – od marketinških blogov, Vogue bloga, norveške Elle spletne strani, preko Strip of the Day Garfielda (mater ga obožujem, je tako cool) do The Selby bloga. Število teh strani se veča (danes recimo dodal futurity.org), kakšna tudi odpade, recimo http://01mathery.tumblr.com/, kjer sta dva dizajnerja ustvarila eno praktično idejo na dan, a se je pred kratkim vrnil s http://www.02mathery.com/project/. Priporočam. Zanimive ideje.

* vecer.com – pogledam vsak dan na mobilnem telefonu, ker je hitro pregleden.

* Mindblowing sekcije – 2 uri na teden. TED, Big Think, BIL, BIF, GEL so kratice, za katerimi se skrivajo izjemni videi izjemnih predavateljev. (video tukaj obravnavam isto kot branje – torej pretok informacij, ne glede na formo zapisa).

To je to.
Ostalo branje je naključno (danes recimo 30 minut “Vse o prekmurskem bograču”, jebatga, je treba jesti)

Cene:

Hotel:

Pice dobre.
Sobe v redu.
Konferenčna soba 20 ljudi komot. Pri 30 si že bolj družaben.
Postrežba super.
Plačilo le z gotovino. Mi smo uspeli nabrati 9,96 EUR. Dovolj za začetek.
Telefon: 01 365 01 92