Ideja

Lepe pisarne

Kamenko — Sun, 07 Mar 2010 21:48:33 +0000

Na Adremi smo se tolikokrat selili, da nam je prejšnji teden, ko smo spet izvedli ta manever, selitev uspela v nekaj urah. In s temi selitvami se res preveč ukvarjamo.

Začeli smo v pisarni vseh pisarn, na Cankarjevi 1, na vrhu Name, na strehi, celo nad bivšim Globalom. Bilo je nekaj neverjetnega.
Želja po sodelovanju z McCannom nas je preselila ob obvoznico, leto zatem, ko smo se razšli, pa nazaj v center, na Trubarjevo.
Na Trubarjevi smo dobili za najemodajalca tri sorodnice. Nam je bilo dano spoznati dve od njih. Po nekaj mesecih želja in truda pridobiti internet se je na dan podpisa internet pogodbe od nikoder pojavila tretja sorodnica in dvignila ceno za 30%. Adijo, Trubarjeva.
Naslednja postaja je bila Kotnikova 29. Zelo lepe pisarne, dostopne z avtomobilom, zelo prijetni najemodajalci, dobra cena,… skratka, vse super.
Nekaj tednov nazaj pa se je zgodil telefonski klic. “Cankarjeva 1 je spet prosta”.
Da ne vlečem predolgo. En teden nazaj smo se preselili v isto pisarno, v kateri smo začeli.
In še občutek krivde - ker smo prehitro zapustili Kotnikovo, se čutim dolžan jim pomagati najti novega najemnika. Če kdo pozna koga, ki išče pisarno, 45 m2, v centru, lepo opremljeno, v lepih barvah, toplo, zelo prijetno, z eno malo galerijo za šefa, svojo toaleto, … skratka super plac, naj se oglasi. Častim pivo.

Tole je pa Cankarjeva:

Očetje radi vozimo otroške vozičke

Kamenko — Tue, 02 Mar 2010 20:53:22 +0000

Očetje obožujemo, če lahko peljemo dojenčka z vozičkom naokrog. Razlogi za to so naslednji:
* lahko gremo iz stanovanja, ne da bi nas najdražja spraševala, kam se odpravljamo
* tudi, če izginemo za dve uri, nas najdražja ne bo spraševala, kje smo bili
* imamo kvaliteten čas, ki ga preživimo s samim sabo (če dojenček spi, to je pač rizik)
* smo na svežem zraku, ker nam zmanjkuje časa za šport
* ves čas hoje se udobno naslanjamo
* obožujemo dober dizajn vozila. Kakršno koli že je.

Čokoladno presenečenje iz Ikee

Kamenko — Sat, 27 Feb 2010 21:42:18 +0000

Zgodba dveh delavcev, ki sta imela nalogo izrezati luknjo v kuhinjski pult:
“Gospod Kamenko, sva zraven pulta dobila še dve letvici s stiroporom, pa je eden imel to zeleno zraven, drugi pa ne. S Perotom sva to drugo iskala tri ure po celi hiši. Sigurno sva jo nekje izgubila, se je zlomila in padla. Pa sva po dolgem iskanju pogledala, kaj sploh iščeva. Odprla sva jo in noter je bila - ČOKOLADA!”
“Mater jim, ko bi vsaj bila Milka, bi vedela, kaj je, da ne iščeva brez veze!”

Komentarji na Finance.si

Kamenko — Sat, 27 Feb 2010 19:48:30 +0000

Komentarji katerih koli člankov na Finance.si so tako konstantno negativni, da mi že dajejo občutek, kot bi jih nekdo namerno rušil. Naj pišejo o ceni določene nepremičnine, restavracijah, Buffetu, komentarjev normalni možgani ne prebavijo.

Zanima me, kaj bi se zgodilo, če bi Finance.si komentarje enostavno zaprle. Takšni, kot so sedaj, ne prinašajo nobene dodane vrednosti članku in bralcu.

Zeleni zabojček brez imena

Kamenko — Mon, 25 Jan 2010 22:45:31 +0000

Čeprav sem o tem že pisal dve leti nazaj, me še ni minilo.
Zakaj je tako težko razumeti, da ljudje delamo posel z ljudmi, ne podjetji?
Zakaj je tako težko razumeti, da so nas podjetja že tolikokrat nategnila (predvsem “zelena” in “zdrava”), da potrebujemo osebo na drugi strani? Osebo, za katero se odločimo ali je vredna našega poslovnega zaupanja, da lahko posledično to zaupanje prenesemo na podjetje?

Doma smo naleteli na super idejo, da ti nekdo pripelje na dom zaboj zdravega domačega sadja in zelenjave. Zeleni zabojček.
Njihov cilj je, da nam ni treba razmišljati, ali smo kupili zdravo in domače ali dvakrat zmrznjeno in odtaljeno ter brez molekule vitaminov.
A komu naj zaupamo? Na njihovi strani ni niti enega imena in priimka, kateremu naj zaupamo. Še huje. Zaboj nam pripeljejo NA DOM! In mi ne vemo, komu smo dali podatke!?
Razumem, naslov ni neka velika skrivnost. A vendarle. Je tako težko na spletno stran dati svoje ime in priimek? Pa saj ste ja ponosni na svojo idejo in posel!